Družina Fabiani

Maks Fabiani (1865–1962) se je rodil v Kobdilju. Velja za enega od utemeljiteljev slovenske arhitekture in urbanizma ter pomembnega soustvarjalca dunajske secesije. Svoj pečat je pustil v številnih srednjeevropskih mestih, predvsem pa na Dunaju, v Trstu in v Ljubljani. Med letoma 1935 in 1945 je bil štanjelski župan.
Maksova starša sta bila Anton Fabiani in tržaška plemkinja nemškega rodu Charlotte von Kofler, njuna ljubezenska zgodba je opisana v knjigi Renata Ferrarija Murva Fabianijevih-stoletje miru na Krasu. Maks je odraščal v okolju, kjer je bila trojezičnost nekaj vsakodnevnega, vsi v družini so namreč govorili slovensko, nemško in italijansko. Zadnji Fabiani na posestvu v Kobdilju je bil Maksov brat Edmund, ki je umrl leta 1952.
Fabianijeva družina je bila ena najuglednejših in najbogatejših v okolici, njihova posest je obsegala predvsem veliko vinogradov. Obogateli naj bi s prodajo vode, saj so imeli v lasti enega redkih stalnih virov. Njihova domačija v gornjem Kobdilju je bila pravi kmečki dvorec z znamenito večstoletno murvo na dvorišču. Člani družine so večinoma zasedali pomembne službe v javni upravi, vojski in drugje.
Fabianijevi so bili posebej znani po pridelavi vina Pikolit, vinski etiketi je oblikoval Maks Fabiani.
Grobnica družine Fabiani se nahaja na pokopališču pri cerkvi sv. Gregorja v Kobdilju.