Suhi kraški travnik

Domnevajo, da je bil Kras v davni preteklosti porastel z močnimi hrastovimi gozdovi, ki so jih zaradi lesa, požigov za pridobivanje orne zemlje in paše skoraj v celoti iztrebili. Tako so nastali travni pašniki -travniki z izjemno floro. Zaradi upuščanja paše in sečnje pa se je začelo sredi prejšnjega stoletja naglo zaraščanje kraške gmajne. Ta visoko specializirana tipična travniška združba, kjer se mozaično prepletajo travniki, pašniki in gozdni obronki, se je izoblikovala pod vplivom paše na izredno skromni plasti prsti, med golimi skalami. Odlikuje jo izjemno bogata flora. Rastlinske vrste, ki jo sestavljajo, uvrščamo med tipične kraške vrste, mnoge med njimi so endemične. Gmajna cveti od zgodnje spomladi, ko poženejo progasti žafran, tržaški svišč in tommasijev prstnik, preko pomladnih in najtoplejših sušnih mesecev do poznega poletja, ko se razcvetita ametistna možina in oranžno rdeči gladki mleček.