Kraška krajina

Kraška krajina je odraz vzemirljive pripovedi časa. Narava je ustvarila geomorfološke oblike, ki so postale sinonim za kraške pojave in dale osnovo krasoslovju kot znanstveni vedi. Vzrok za nastanek kraškega reliefa je topnost- korozija apnenca ob kemičnem delovanju vode, CO2 in organskih kislin. Tipično za Komenski kras je uravnano površje, razčlenjeno z vrtačami in kraškimi polji.

Poleg značilne kraške krajine je na območju Komenskega Krasa pod Naturo 2000 zaščitena Dolina reke Branice. Na tem območju so varovani potoki in druga vodna okolja, gozdovi, suha travišča in brinovja, posebnost, katero velja ohraniti, pa so tudi visokodebelni sadovnjaki.

Avtohtono kraško rastlinje se že stoletja upira burji in suši na plitvih kraških tleh. Biotsko diverziteto sestavlja submediteransko rastlinstvo z ilirskimi kserofilnimi vrstami in srednjeevropskim rastlinstvom. Ohranitev ekosistemov je izrednega pomena.
Na kraški planoti danes prevladuje submediteranski gozd, svetal, nizek, nesklenjen, prej grmičast kot gozdni sestoj. Poleg črnega gabra in puhastega hrasta najdemo tu še mali jesen, maklen, ruj, rešeljiko in druge vrste grmov. V rastlinsko odejo so vtkani večji ali manjši sestoji črnega bora. Slednjega je zasadil človek, saj je bil Kras v preteklih stoletjih, pa vse do polovice prejšnjega, prava kamnita puščava. Človek je od nekdaj vplival na okolje in ga spreminjal. Domnevajo, da je bil Kras v davni preteklosti porastel z močnimi hrastovimi gozdovi, ki so jih zaradi lesa, požigov za pridobivanje orne zemlje in paše skoraj v celoti iztrebili. Tako so nastali travni pašniki -travniki z izjemno floro.
Tu rastejo navadni netresk, lasati beluš, gorski kosmatinec, navadna potonika in deljenolistni teloh. Od pomladi do jeseni se vrstijo vijolice, trobentice, šmarnice, narcise, ivanjščice, potonike in ciklame.
 

Dolina reke Branice

Spada pod Naturo 2000.
več