Zgodovinska


Na Krasu najdemo veliko višinskih naselbin ali gradišč, saj je gričevnato in kamnito kraško površje nudilo prazgodovinskemu človeku zaščito.
Prva gradišča zasledimo že v srednji bronasti dobi, nastajala pa so vse do železne dobe, oziroma do prihoda Rimljanov. Zgrajena so bila iz kamnitega obzidja, katerega oblika, širina in višina so bili odvisni od morfologije terena ter od namembnosti naselbine; dobro so bila utrjena predvsem na tistih delih, ki so bili lažje dostopni, drugod pa je mejo ločeval navaden odebeljen zid, katerega razvaline še danes dajejo pokrajini poseben pečat. Znotraj obzidja so prevladovale štirioglate koče, grajene iz kamna ali iz vej, z bivalnim prostorom, ognjiščem in prostorom za shrambo. Za kulturo utrjenih naselij je značilen tudi skeletni pokop v družinskih gomilah, vedno izven gradišča, ali v družinskih grobnicah. Natančno ni znano, kdo so bili prvotni prebivalci gradišč; rimski viri navajajo, da so v njih prebivali Histri, ljudstvo ilirskega izvora.

V komenski občini sta največji gradišči v bližini Volčjega Grada in Svetega, manjša pa v bližini vasi Ivanji Grad, Škrbina, Hruševica, Kobdilj in Štanjel.

Debela griža, Volčji Grad

Prazgodovinsko nižinsko gradišče.
več

Gledanica, Štanjel

Štanjelski grič ali Turn stoji na robu, ki ločuje kraško planoto od Vipavske doline.
več

Gradišče Martinišče, Sveto

Dve gradišči v enem (Martinišče in Sv. Miklavž).
več

Gradišče na sv. Katarini, Škrbina

Ostanki močno utrjenega gradišča.
več

Gradišče, Ivanji Grad

Ostanki prazgodovinskega gradišča.
več